V zadnjem času na popularnosti pridobiva kvinoja, žitarica, ki izvira iz južnoameriških Andov. Prehranski strokovnjaki so to rastlino, ki so jo za prehrano uporabljali že starodavni Inki, znova odkrili po zaslugi njenih izjemnih lastnosti. Kvinoja vsebuje veliko beljakovin, tudi čez 20 odstotkov (riž jih ima 7,5) kar je veliko več, kot jih ima katera koli druga žitarica. Poleg tega so beljakovine v kvinoji zelo kakovostne, saj imajo mnogo aminokislin, lizina, metionina in cisteina. Kvinoja vsebuje tudi škrob, sladkorje, olje (pomembno linolno kislino), vlaknine, minerale in vitamine. Je lahko prebavljiva in ima odličen okus. Kvinoja v zrnih je skuhana v 15 minutah. Primerna je tudi kot prehrana za majhne otroke in dojenčke. Lahko pripravite tako kot rižoto ali pa jo zgolj skuhate v slani vodi.
lat.: Chenopodium quinoa, Quechua kinwa
VSEBUJE: semena, velika kot gorčica imajo podobno vsebnost kot amarant, je brez glutena. Vsebuje mnogo beljakovin in mineralov, ima več magnezija in železa kot druge žitarice.
POSEBNOSTI: je pseudo-žitarica, in ni zelo poznana; v 16. stoletju je bilo sajenje quinoe in amaranta prepovedano.
DELOVANJE: V semenski kapsuli so grenki saponini, ki varujejo rastlino pred škodljivci, škodujejo pa tudi človeku, zato je v prodaji že oluščena in oprana quinoa, ki tudi ni več grenka. Ni pa poznano koliko saponinov ostane po tem postopku čiščenja; s pregretjem lahko uničimo še 1/3 teh saponinov. Otročkom do 2. leta starosti se ne priporoča uživanje izdelkov iz quinoje, ker je možno, da se nahajajo v njih še sledi teh saponinov. Tudi odrasli naj operejo quinojo pod tekočo vročo vodo; Inki so uporabljali Quinojo kot sredstvo proti vnetju grla.
Primerna je za bolnike s celiakijo.
UPORABA: listi, ki vsebujejo mnogo mineralnih snovi se uživajo kot zelenjava ali solata. Zrnje se ne namaka, po vročem pranju, se zrnje počasi kuha rahlo posoljeno, približno 20 minut. Uporablja se namesto riža, v juhi, kot priloga, mineštra ali v kruhu.
Za optimalno delovanje spletne strani uporabljamo piškotke. Z nadaljevanjem se strinjate z uporabo teh piškotkov. | |
Sprejemam piškotke. Potrditev |
Komentarji
Kvinoja izvira iz Južne Amerike, kjer so jo na območju Andov poznali kot kulturno rastlino že pred 4000 leti. V času rasti potrebuje T med -3 °C (najnižja ponoči) do + 35 °C (najvišja podnevi). Nekatere sorte prenašajo tudi nižje temperature. Tla morajo biti peščena, odcedna, z nevtralnim do zmerno kislim pH (6 – 8,5).
Rastlina je samooplodna, plodovi pa so veliki cca 2 mm. Seme sejemo samo nekaj mm globoko, še bolj priporočljivo pa je, da se seme posejemo na pripravljeno površino in nato samo povaljamo. Semena kalijo od 3 – 7 dni, debelejša semena imajo boljšo kaljivost in kalijo prej.
Dozorevanje je neenakomerno, zato se če se le da, pobiramo ročno, omlatimo in posušimo.
Kvinojna zrna vsebujejo esencialne aminokisline kot je lizin in visoke količine kalcija,fosforj a in železa . Za vegetarijance je lahko pomemben vir beljakovin. Ker je seme obdano s saponini se pred kuhanjem oz. zaužitjem priporočamo namakanje, da se saponini izluščijo.
Kvinojo sadimo spomladi, ko tla ne zmrzujejo več. Ker raste in dozoreva hitro, so vse sorte v Sloveniji primerne za vsa območja.
Več na:
saltspringseeds.com/.../...
( Notranjska ) ??
Kvinoja ima ovoj, ki vsebuje saponine, ki dajo tej okusni pseudožitarici grenak okus, ki je za večino zahodnega sveta nesprejemljiv. Saponini lahko v večji količini delujejo odvajalno. Danes je večino kvinoje v trgovinah toliko procesirane, da je zunanji ovoj odstranjen in je takoj pripravljena za uporabo. Doma pa lahko pred pripravo kvinoje saponine odstranimo tako, da semena operemo pod tekočo vodo, ob neprestanem stresanju in mešanju. Daljše namakanje v vodi pa ni priporočljivo, ker se potem lahko saponini preselijo v notranjost zrna.
Na velikih površinah se kvinoja žanje z univerzalnim kombajnom.
Zelo veseli bomo, če nam boste sporočili kako je žetev uspela in kakšen je bil pridelek. Morda spodbudimo več ljudi k pridelovanju tega super živila.
Ste super...Ambri
RSS kanal za komentarje tega sporočila.