• Plodovi podeželja
  • Plodovi podeželja
  • Sončna tržnica
  • Sončna tržnica

VARSTVO RASTLIN V EKOLOŠKEM KMETIJSTVU

Preventivno varstvo rastlin

Varstvo rastlin v ekološkem kmetovanju je več kot le to, da opustimo uporabo kemično-sintetičnih pripravkov. Da bi rastline pred povzročitelji bolezni obvarovali brez običajnih kemičnih sredstev, moramo dobro opazovati celoten sistem z raznolikimi medsebojnimi vplivi med rastlino, rastiščem in podnebjem. Če je kmet dobro izbral vse ukrepe gojenja, kot so izbira rastišča, sorte, obdelava tal, kolobar in gnojenje, bo s tem spodbujal zdravje in odpornost rastlin proti škodljivcem. 
Škodljivcev in plevela ne smemo iztrebiti, ampak le zadržati na ravni, ki jo še lahko sprejmemo. Vsaka bolezen, škodljivec ali plevel ne vpliva na količino ali kakovost pridelka, zato zatiranje ni vedno potrebno.
 

Biotično uravnavanje pojavljanja škodljivcev

Kljub upoštevanju prej omenjenih načel lahko v določenih letih pride do precejšnje škode zaradi bolezni in škodljivcev. V takih primerih lahko po sredstvih za varstvo rastlin poseže tudi ekološka kmetija. Vendar pa so to naravni, delno tudi doma pripravljeni pripravki, kot so različne rastlinske brozge, fermentirani rastlinski izvlečki (t.i. »rastlinske gnojnice«), npr. pripravki iz kopriv, gabeza, indijskega drevesa 'neem' ali piretra, ki po svojem delovanju niso primerljivi s kemičnimi sredstvi. Pri škodljivcih, kot so žuželke, poleg pripravkov uporabljamo tudi koristne živali - naravne sovražnike škodljivca. Uporabimo lahko zelo učinkovite najezdnike, ki zajedajo jajčeca določenih vrst vešč, kot je npr. prosena (koruzna) vešča. Tudi v tem primeru pa ne načrtujemo stoodstotnega uspeha zatiranja.
 

Mehanično uravnavanje plevela

Za varstvo rastlin je zelo pomembno tudi zatiranje plevela. Vzroke za visoko zapleveljenost z nekaterimi pleveli gre pogosto iskati v napačnem gospodarjenju, zato je pomembno preprečiti vzroke, namesto da bi se bojevali s simptomi. Zato velja, da moramo množično zapleveljenost preprečiti še posebej s premišljenim kolobarjem v povezavi s skrbno izbrano obdelavo tal. 
V ekološkem kmetovanju ni namen to, da ustvarimo območja brez plevela, na katerih raste le zasejana kultura. Zapleveljenost je potrebno zadržati na ravni, ki ne povzroča prekomernih vplivov na gojene rastline in ne ovira ukrepov obdelave in spravila. Zato namesto o zatiranju plevela raje govorimo o uravnavanju zapleveljenosti. Poleg s preventivnimi ukrepi zapleveljenost praviloma uravnavamo mehanično s česalom (posebna vrsta brane), okopalnikom, mehaničnimi krtačami in v nekaterih primerih tudi z napravami za ožiganje plevela.

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Torek, 19. marec 2024    05:43:45

PRIJAVA

Prijava

Prijava

Uporabniško ime *
Geslo *
Zapomni si me

Za optimalno delovanje spletne strani uporabljamo piškotke. Z nadaljevanjem se strinjate z uporabo teh piškotkov.

- pravna podlaga (ZEKom-1)

- smernice informacijskega pooblaščenca

  Sprejemam piškotke.
Kaj so piškotki