Zemlja.si
Sončna tržnica Analiza tal
Gnojenje kmetijskih rastlin opravimo vedno glede na rezultate kemične analize tal. Vzorce zemlje jemljemo z njive do globine 30 cm, na travnatih površinah pa do globine 6 cm, oziroma v globini razvijanja korenin. Iz površine njive ali travnika ne vzamemo enega vzorca, temveč povprečen vzorec zemlje, kar pomeni, da vzamemo vzorce s celotne površine (približno dvajset vzorcev). Saj hranila v tleh niso enakomerno razporejena. Vzorce ne jemljemo z roba površin, ampak bolj z notranjosti njive ali travne površine. Jemljemo jih po spravilu pridelka, ter pred gnojenjem. Vzorce zemlje jemljemo s sondami, in pakiramo v plastične vrečke ter označimo (kraj, ime lastnika zemljišča, številko in ime parcele, ter globino odvzema) in odnesemo v laboratorij. Iz rezultatov analize tal razberemo pH vrednost, količino fosforja, kalija in potrebo po apnenju. Na zahtevo se lahko določijo še bor, magnezij, mangan in humus. Rezultati analize pogojujejo dognojevanje tal, glede na manjkajoče vrednosti hranil, ter na potrebe kmetijske rastline, ki jo bomo gojili.
Gnojenje travnatih površin
Ponavadi travnate površine kosimo trikrat letno, prvič v drugi polovici maja, drugič julija in tretjič konec avgusta oziroma v začetku septembra. Izjemoma manj v višjih legah, kjer se kosi enkrat do dvakrat oziroma se travinje uporabljajo za pašo. Največjo vlogo pri gnojenju travnate površine ima fosfor, ki se v tleh kopiči v 6 cm plasti tal, tako de se tla s fosfati hitro obogatijo. Fosfor pospešuje rast in razvoj metulnic.
Če hočemo obilen pridelek, poskrbimo za primerno količino kalija. Če kosimo enkrat do dvakrat letno, gnojimo travnate površine le s fosforjem in kalijem (PK), v primeru da kosimo večkrat pa dodamo tudi dušik (N) oziroma NPK. Dušik je izredno pomemben za pašnike, saj se ti letno popasejo več kot štiri krat.
S hlevskim gnojem travnatih površin praviloma ne gnojimo, saj pod travno rušo goste korenine tvorijo dovolj humusa. Lahko pa gnojimo občasno z gnojnico, saj to doprinese 90% gnojilne vrednosti v primerjavi z N mineralnimi gnojili.
Če hočemo obilen pridelek, poskrbimo za primerno količino kalija. Če kosimo enkrat do dvakrat letno, gnojimo travnate površine le s fosforjem in kalijem (PK), v primeru da kosimo večkrat pa dodamo tudi dušik (N) oziroma NPK. Dušik je izredno pomemben za pašnike, saj se ti letno popasejo več kot štiri krat.
S hlevskim gnojem travnatih površin praviloma ne gnojimo, saj pod travno rušo goste korenine tvorijo dovolj humusa. Lahko pa gnojimo občasno z gnojnico, saj to doprinese 90% gnojilne vrednosti v primerjavi z N mineralnimi gnojili.
Če kosimo enkrat gnojimo z:
| P2O5 | 25-40kg/ha |
| K2O | 40-70kg/ha |
Če po nekaj letih gnojenja s PK travinje slabo rastejo, gnojimo z NPK in ne samo s PK, s tem da dodamo N 30-40kg/ha.
Ob dvojni košnji letno gnojimo z:
| P2O5 | 50-70kg/ha |
| K2O | 100-160kg/ha |
| N | 40-50kg/ha |
V primeru, da kosimo trikrat gnojimo z:
| P2O5 | 60-80kg/ha | |
| K2O | 120-200kg/ha | |
| N | 40-50kg/ha | prvo in drugo gnojenje |
| N | 20-40kg/ha | tretje gnojenje |
Pašnike gnojimo z NPK v razmerju 20:10:10 ali 13:10:12 oziroma 15:15:15 in z gnojevko. Travnate površine gnojimo od spomladi do avgusta oziroma septembra.
Gnojenje poljščin
Pri gnojenju poljščin upoštevamo tudi prejšnje posevke in gnojenje. Žita praviloma ne gnojimo s hlevskim gnojem, saj potrebujejo uležano zemljo in ne zrahljane, kar dosežemo z gnojenjem s hlevskim gnojem. Zato vsa žita gnojimo predvsem z mineralnimi gnojili.Če je pridelek zrnja 4-5t/ha gnojimo z:
| P2O5 | 60-70kg/ha | vsa žita |
| K2O | 70-90kg/ha | vsa žita |
| N | 60-100kg/ha | pšenica, ozimni rž in oves |
| N | 60-80kg/ha | ozimni ječmen |
| N | 50-80kg/ha | jari ječmen, jara pšenica |
Z dušikom gnojimo vsaj v dveh do treh obrokih, saj enkratni odmerek dušika omogoči da posevek poleže, ter da se N hitreje spira (recimo odmerek 70kgN/ha delimo na 40+30kgN/ha, oziroma odmerek 100kgN/ha na 40+30+30kgN/ha). Žita prvi gnojimo spomladi ob začetku rasti, drugič ob kolenčenju, tretjič tik pred klasenjem.
Pred setvijo okopavin (koruza, krompir…) tla pognojimo z 20-30t hlevskega gnoja/ha.
Koruzo z pridelkom 4,5-6t/ha gnojimo z:
| P2O5 | 40-50kg/ha | |
| K2O | 40-50kg/ha | |
| N | 30-70kg/ha | za zrnje |
| N | 50-60kg/ha | za silažo |
Krompir gnojimo jeseni z 20t hlevskega gnoja/ha, ter z:
| P2O5 | 70-100kg/ha | |
| K2O | 120-200kg/ha | |
| N | 100-140kg/ha | zgodnji krompir (v enem delu) |
| N | 80-160kg/ha | pozni krompir (v dveh delih) |
Oljnice dobro izkoriščajo hlevski gnoj, in gnojevko, ki je dodamo 25t/ha. Poleg organskega gnojenja dodamo še 120-170kgN/ha v mineralni obliki, lahko kot NPK. Oljne ogrščice do zime z N praviloma ne gnojimo, ampak od spomladi naprej. Ob začetku rasti gnojimo z 70-110kgN/ha do cvetenja pa še z 20-50kgN/ha.
Hmelj pognojimo z 20t hlevskega gnoja/ha letno ali vsako drugo leto z 40t hlevskega gnoja/ha. Dodamo pa še 50kg P2O5/ha in 100kg K2O/ha, ter NPK v razmerju 7:20:30 ali 8:26:26 ali 5:15:25. med rastjo v treh delih dodamo še skupno 180-200kgN/ha, praviloma maja, junija in julija.
Gnojenje pri ekološki pridelavi
Za ekološko kmetijstvo je zelo pomemben kolobar in ohranjanje ter preprečevanje rodnosti tal. Ne smemo uporabljati topnih mineralnih gnojil, saj ekološko kmetijstvo temelji predvsem na osnovi gnojenja z organsko snovjo, kot so hlevski gnoj, gnojevka in gnojnica.
Gnojenje pri integrirani pridelavi
Prednost ima organsko gnojenje pred mineralnim. Z dušikom gnojimo na osnovi analize Nmin, pri tem pa te vrednosti ne smemo preseči. Ne gnojimo z kompostom iz mulja čistilnih naprav. Uporabljamo samo dovoljena gnojila (humus, gnoj). Dovoljeno je gnojenje s P, K in Mg vendar ne pretiravamo. Gnojenje z dodatnim N omejimo na minimum, izbiramo počasi delujoča gnojila - večje vrednosti pa porazdelimo na več obrokov.
Komentarji
Kje se dobijo magnezijeva gnojila za gnojenje travnikov
lp Jože
RSS kanal za komentarje tega sporočila.