• Plodovi podeželja
  • Plodovi podeželja
  • Sončna tržnica
  • Sončna tržnica

Zelenjadnice moramo preskrbeti s primerno količino glavnih hranil ali makrohranil (dušik, fosfor, kalij, kalcij, magnezij, žveplo) in tudi z zadostno količino mikrohranil (bor, železo, cink, baker, mangan, molibden). Po drugi strani pa zelenjadnice ne prenašajo presežkov posamičnih hranil, ki so pogosto razlog za manjši sprejem posameznih hranil zaradi njihovega nasprotnega (antagonističnega) delovanja.

Kemična gnojila (soli) so zelo hitro topna, zato jih korenine lahko sprejmejo zelo hitro in brez težav. V kolikor uporabljamo le ta način gnojenja nimajo rastline možnosti izbire – sprejmejo kar jim je bolj dostopno. Prav tako lahko gnojimo preobilno. V listih se zato lahko zbira odvečna dušikova sol (luksuzna poraba). Lahko se spremeni osmotski tlak zaradi neravnovesij v bilanci soli ter s tem kroženje mineralov po rastlini (vdor vode v rastlinska tkiva). Organsko gnojenje v nasprotju deluje skladno z življenjem tal. Hranilne snovi se topijo počasi, po potrebi in so na razpolago rastlinam. Tako se lažje doseže enakomerna prehrana rastline z zdravo mešano hrano. Presežne hranilne snovi obdržijo mikroorganizmi in se zato tudi ne izpirajo tako hitro kot hitro topne kemične soli.

Dušik (N) je osnovni gradnik rastlinskih tkiv, potreben za oblikovanje beljakovinskih spojin, pomembnih za življenje - rast in razvoj, višino pridelka, kakovost. Pomanjkanje dušika se kaže v počasnejši rasti, manjših pridelkih, svetlo rumeni barvi listov. Presežki dušika pa v izjemno bujni rasti, temno zeleni barvi listov, zakasnelem dozorevanju, večji občutljivosti na bolezni in škodljivce, slabši čvrstosti, slabšem skladiščenju, prisotnosti nitratov, nitritov in oksalatov.

Fosfor (P) sodeluje pri izgradnji aminokislin, rastlinam mora biti ves čas na razpolago, pospešuje rast koreninskega sistema. V oskrbovanih humusnih tleh je fosforjevih spojin navadno dovolj. Pomanjkanje fosforja se kaže kot slabša rasti zakasnjeno cvetenje in zorenje ter razbarvanje listov v rjavo-vijoličasto. Ker se v tleh slabo premešča v globino (2 cm letno), je potrebno ob pomanjkanju dodati fosfor po vsej globini ornice in ne le površinsko. Preobilno gnojenje s fosforjem povzroči motnje v presnovi rastlin in s tem v rasti. 

Kalij (K) ima pomembno vlogo pri izgradnji in transportu škroba, sladkorjev, celuloze in drugih vmesnih produktov ter je odgovoren je za izgradnjo čvrstih celičnih struktur in poveča odpornost na nizke in visoke temperature, zmanjša občutljivost za bolezni in škodljivce ter izboljša skladiščne sposobnosti zelenjadnic. Pomemben je zlasti za rastline, ki zahtevajo veliko svetlobe npr. paradižnik in druge plodovke, korenovke ter take, ki skladiščijo veliko sladkorjev in škroba (pesa in krompir).
Pri pomanjkanju je poleg slabše rasti glavni znak rjavenje listnih robov, zvijanje in propad listov, rastline so občutljivejše na nizke temperature,...

Kalcij (Ca) zagotavlja uravnotežen razvoj mladih rastlinskih tkiv in je osnovni gradnik rastlinskih membran in celičnih sten ter sodeluje pri izmenjavi ionov v tleh. Vse rastline z velikim deležem listov so veliki porabniki kalcija (solatnice, kapusnice). 
Pomanjkanje se najprej pokaže na mlajših delih rastlin, listi obledijo, se zvijejo, pojavijo se nekrotične pege v medžilnem prostoru, motena je rast korenin,... Na solatnicah in kapusnicah se pokaže kot rjavenje listnih robov, pri plodovkah pa kot trohnenje na muhi plodov. Ker se kalcij v humidnejših razmerah (veliko padavin, namakanje) precej izpira (podobno kot dušik), je zaželeno redno dodajanje kalcija (300 – 500 kg/ha CaO letno).

Magnezij (Mg) odločilno sodeluje pri oblikovanju pri tvorbi listnega zelenila – klorofila. Pomanjkanje se pokaže v razbarvanju medžilnega prostora od listnega roba proti notranjosti listov. Magnezij dodajamo skupaj z NPK gnojili, patent kalijem ali dodatno z dolomitno moko, kizeritom, magnezitom, grenko soljo (magnezijev sulfat) ali s posebnimi foliarnimi gnojili z magnezijem.

Žveplo (S) je neobhodno pri encimskih reakcijah in tvorbi esencialnih aminokislin in beljakovin, poveča odpornost na mraz, pospešuje tvorbo klorofila, spojin z žveplom (sulfidi, sulforafan) v križnicah in čebulnicah,… Pomanjkanje se odraža kot slabša rast in svetlenje listov – na mlajših listih. Žveplo je lahko običajna sestavina NPK gnojil zaradi prisotnosti v K in Mg sulfatu, foliarno dodajanje npr. elemetarnega žvepla lahko prav tako omili pomanjkanje in zagotovi kakovost pridelave.

Dodaj komentar


Varnostna koda
Osveži

Nedelja, 19. november 2017    13:29:16

PRIJAVA

Prijava Registracija

Prijava

Uporabniško ime *
Geslo *
Zapomni si me

Ustvarite račun

Polja označena z zvezdico (*) so obvezna.
Ime *
Uporabniško ime *
Geslo *
Potrditev gesla *
Email *
Potrdi email *
Captcha *

Za optimalno delovanje spletne strani uporabljamo piškotke. Z nadaljevanjem se strinjate z uporabo teh piškotkov.

- pravna podlaga (ZEKom-1)

- smernice informacijskega pooblaščenca

  Sprejemam piškotke.
Kaj so piškotki