OVES

lat.: Avena sativa

VSEBUJE: ß-sitosterol, ki je antitumorna spojina, minerale, saponine, flavonoide, alkaloide, steroide, vitamine B1, B2, D in E, karotene; je bolj siromašen z lepkom, vsebuje pa specifično beljakovino – avenin (dobro deluje na človeško telo). Ker vsebujejo mnogo esencialnih aminokislin in mineralov so ovseni kosmiči priporočljivimi viri prehranskih vlaknin. V plodovih in listih so steroidni saponini, podobno tudi v koreninah. Imajo močno protimikrobno delovanje. Semenska lupina vsebuje alkaloid gramin, ki naj bi skupaj z drugimi snovmi deloval pomirjevalno. Plodovi vsebujejo največ škroba, nekaj beljakovin, proste aminokisline, vitamine, minerale in jod. 
Ovsena moka vsebuje 1% vode, 14% beljakovin, 6% maščob, 2% celuloze, 65% škroba in 2% pepela.

DELOVANJE: iz nezrelih zrn (v drugi polovici avgusta) se pridelujejo tinkture za pomirjanje. Pomaga pri odvajanju od kajenja in zasvojenosti z opiati. Uporablja se tudi za odpravo stresa in depresij. Deluje tudi diuretično, neurotonično. V zdravilstvu podpirajo z njim zdravljenje raka, psoriaze in reumatičnih obolenj in živčnosti. Čaj iz ôvsove slame deluje kot afrodizijak. Kuhano kašo damo kot obkladek pri psoriazi, ekcemih, brazgotinah. Kosmiči so idealna hrana za zniževanje holesterola v plazmi (od 13 do 16%) in čiščenje organizma (vlaknine). Vlaknena prehrana deluje ugodno na razvoj bakterijske flore v črevesu in s tem preprečuje zaprtje, zato se priporoča predvsem starejšim, ljudem, ki se premalo gibljejo in nosečnicam. Prav tako prispeva redno uživanje prehranskih vlaknin k varovanju pred nastankom raka na debelem črevesju.

UPORABA: Neobdelana zrna so kaša. Oluščeni ôves se uporablja za ovsene kosmiče ali zdrob. Redko tudi za pripravo kruha. 
Slama kot čaj, krepi odpornost. Uporabljajo se tudi mlete luske (otrobi) v muslijih ali kosmičih. 
Sicer pa ga lahko uporabljamo tudi kot poparek ali kot kopel.