PIRA

lat.: Triticum spelta

VSEBUJE: 100 g pire vsebuje: 12,5 g vode, 11,6 g beljakovin, 2,7 g maščob, 62,4 g ogljikovih hidratov, 8,8 g balastnih snovi, 3,0 mg natrija, 447 mg kalija, 22 mg kalcija, 411 mg fosforja, 130 mg magnezija, 4,2 mg železa, 0,06 mg fluora, 0,30 mg vitamina E, 0,10 mg vit. B1, 1,50 mg niacina, 0,30 mg vit. B6 in vit. A. V primerjavi z navadno pšenico vsebuje pira 10-12% več proteinov. Ovojnice pirinega zrnja vsebujejo do 90% kremenčeve kisline. 
100 g pire ima 1340 kJ/ 320 kcal

PRIPRAVA: 
NAMAKANJE: piro je potrebno namakati 8 ur in z isto vodo skuhati. Razmerje: 2 skodelici pšenice in 5 skodelic vode.
KUHANJE: začnemo z močno temperaturo da začne vreti in potem znižamo. Ko ugasnemo štedilnik, pustimo piro pokrito v vroči vodi na štedilniku. V namočeni vodi kuhamo 60 min/ 15-30 min.

PREDELAVA: Čeprav ima pira mnogo beljakovin, predelava ni enostavna. Lepilo se ne sme preveč gnetiti. Za izboljšavo mok se doda 0,008 % askorbinske kisline; pri biološki predelavi lahko namesto tega dodamo 0,1% češnjevega praha iz Acerole.

DELOVANJE: Piri se pripisuje vrsta zdravilnih lastnosti. Pomaga pri kožnih, revmatskih, presnovnih, prebavnih boleznih, pa tudi pri živčnih težavah. npr. izpuščajih, nevrodermitisu, alergijah, kron. poliartritis, diabetes, hiperlipidemiji...

POSEBNOSTI: Če dodamo sol in začimbe bolj proti koncu, bodo zrna bolj mehka. Pri uporabi debelo mlete moke ali zdroba, je treba dati 1/10 več vode. Včasih je pira alternativa, če ne prenesemo pšenice. Posebnost je tudi, da ima za razliko od drugih žit dvojno plevo, ki ga ni moč odstraniti z mlatenjem. To pomeni tudi, da je zrno bolj zaščiteno od zračnih onesnaževalcev. Za odstranjevanje pirinih plev je zato potreben poseben postopek.

UPORABA: danes se čedalje bolj uporablja za kruh in žemlje. Pirino pecivo je rahlo (vsebuje gluten). Juhe in omake , ogoščene s pirino moko, so bolj kremne. Mlada pira je primerna za pripravo kosmičev. Pirine pleve uporabljamo tudi za polnjenje posteljnine, predvsem blazin.