OGLJIKOVI HIDRATI V ŽIVILIH

Žitarice, moka in kruh vsebujejo pretežno ogljikove hidrate; zaradi tega jih smatramo kot predstavnike ogljikovih hidratov, vendar pa vsebujejo tudi druge snovi, ki jih ne smemo zanemariti. Zato ni dopustno enačenje žitaric, kruha in moke z ostalimi ogljikovimi hidrati (npr. sadje, krompir), kar se doslej žal omenja v vsej običajni literaturi o prehrani. Uporaba enotnega izraza ogljikovi hidrati, ki jih vsebujejo tako različne vrste živil, je nenatančna in lahko privede do nevarnih nesporazumov.

Ob upoštevanju znanstvene doslednosti in natančnosti je treba strogo ločevati med živili, ki vsebujejo ogljikove hidrate (ter maščobe in beljakovine) ter ogljikovimi hidrati samimi.

Ob spoznanju pomena vitaminov postane vsakemu jasno, da mora biti učinek živila, ki poleg ogljikovih hidratov vsebuje tudi vitamine, povsem drugačen, kot učinek kakega izoliranega ogljikovega hidrata. Zato pri sestavljanju prehrambenega načrta, ne sme nikdar biti rečeno, da mora posameznik dobiti zadostno količino ogljikovih hidratov temveč, da mora jesti tako hrano, ki med drugim vsebuje določeno količino ogljikovih hidratov.

Kar zadeva ogljikove hidrate je vseeno, ali pojemo 200 g bele ali polnovredne moke, kajti v tem skoraj ni razlike. Ob upoštevanju dodatne vsebnosti vitalnih snovi, pa obstaja ogromna razlika v korist polnovredne moke..

ALI OGLJIKOVI HIDRATI ZVIŠUJEJO TELESNO TEŽO?

Mnogi mislijo, da ogljikovi hidrati res redijo, ker so pozabili naj dejstvo, da tako kot maščobe in beljakovine tudi vsi ogljikovi hidrati niso enaki. Redijo enostavni ogljikovi hidrati, ki jih vsebujejo piškoti, krofi, sladice, kolači in kruh, ki vsebujejo veliko sladkorja in maščob, ter pogosto tudi transmaščobe. Ogljikovi hidrati v polnovrednih žitnih zrnih pa imajo malo kalorij, in če boste uživali takšna živila, se ne boste zredili.