Če še ni slane pobiramo pridelek kumar, bučk, paprike, jajčevca, stročjega fižola, krhko listno in mehko listno solato, katera setev je bila opravljena v prvi polovici avgusta. Poberemo korenček posejan v maju in juniju.
Konec oktobra v zasipnico shranimo korenovke, kot so korenček, rdeča pesa, črna redkev, repa, zelena, korene peteršilja in pastinaka. Zasipnico pripravimo v kleti. Da preprečimo gnitje v zasipnicah, shranjujemo samo suhe in zdrave korene. V tem mesecu dozoreva zelje namenjeno za kisanje. Zimsko solato, endivijo in radič zavarujemo pred mrazom z nizkim tunelom. Lahko še sejemo motovilec. V oktobru pa je najbolj primeren čas za zemeljska opravila na praznih gredicah.

Vstopili smo v jesenski čas, v obdobje hladnega in mrzlega vremena. Drevesa se že počasi pripravljajo na zimo. Škropimo breskova drevesa z bakrenimi pripravki, za zavarovanje pred breskovo kodravostjo v prihodnjem letu. Obiramo pozne jesenske in zimske sorte jablan, hrušk, kutin. Kutino obiramo vse do slane, saj s čim poznejšim obiranjem kutine dosežejmo prijetnejšo aromo ploda. Sadje obiramo previdno, po obiranju preberemo ter shranimo. V drugi polovici meseca dozorevajo kakiji, obiramo ga šele ko se začne barvati. 
Konec meseca že nabavimo sadike novih sadnih rastlin. Preden se lotimo sajenja novih sadik sadnega drevja, moramo izbrati primeren prostor. Tla predhodno dobro pripravimo. Pazimo na vrste in sorte rastlin, ki za normalno rodnost v svoji neposredni bližini potrebujejo opraševalno sorto (hruške, jablane…), saj se ne morejo opraševati z lastnim cvetnim prahom. Izbiramo zdrave pravilno razvite sadike. Najbolje je če sajenje opravimo jeseni, kot spomladi. Jeseni sajene sadike spomladi, bolje odženejo, saj se rastline pred zimo že ukoreninijo in tla založijo z vodo. Sadilne jame izkopljemo tri tedne pred sajenjem. Pri izkopu sadilne jame ločimo živico in mrtvico, sama velikost jame pa je odvisna od lastnosti tal (slabša tla, večja sadilna jama). Živico pomešamo z kompostom oziroma šoto, ter jo usujemo na dno jame. Nič ni narobe če dodamo gnojilo za založno gnojenje, vendar brez dušika. V tako sadilno jamo posadimo izbrano sadno rastlino, ter zasujemo z zadostno količino zemlje in zemljo večkrat potlačimo. Ob sajenju dodamo tudi mineralna gnojila in hlevski gnoj, vendar ne neposredno na korenino, s tem preprečimo ožige. Ne pozabimo, da sadike potrebujejo oporo, to postavljamo ob sajenju. Za oporo uporabljamo lesene kole. Po sajenju sadna drevesa zalijemo.


* setveni koledar je vpisan v register avtorskih del pri AAS, številka R-073/04

Opravljamo redna opravila (okopavanje, zalivanje). Sproti pobiramo pridelke. Pri visokem paradižniku odstranimo vrh, saj s tem plodovi normalno dozorijo. Direktno na prosto sejemo špinačo in motovilec, katero služi za zimsko solato. Radič in endivijo v drugi polovici avgusta presadimo v tunele, kjer bodo prezimile.

Na praznik gredicah lahko sejemo rastline za zeleno gnojenje oziroma podor. Posevek po osmih tednih pokosimo, ga pustimo na gredi da ovene in ga kasneje podkopljemo v tla. Lahko pa pustimo čez zimo in ga v tla podkopljemo spomladi.

Ker so še vedno visoke poletne temperature, ter sušna obdobja moramo rastlinam pomagati z zadostno količino vode ali z zalivanjem oziroma namakanjem, s tem pa preprečimo večjo škodo. 

Spet sadimo jagode. Sadimo vedno kakovostne sadike. Pri nasadu jagod, je dobrodošlo zagotoviti namakanje. Jagode sadimo na črno polietilensko folijo. Še vedno lahko izrezujemo odvečne poganjke, ter upognemo veje. 

V tem mesecu pomlajujemo stara drevesa. Opravimo škropljenje poznih okužb škrlupa. Pri škropljenju nujno upoštevamo karenco. Karenca je čas, ki preteče od škropljenja do spravila pridelka. Konec meseca lahko cepimo na speče oko, za katere cepiče uporabimo tik pred cepljenjem. V vetrovnem in sončnem vremenu ne cepimo. Obiramo zgodnje sorte jablan, hrušk, breskev, maline, slive, ribez, kosmulje. V avgustu pripravimo shrambo in primerno embalažo za sadje.

Pobiramo še stročji fižol, cvetačo, zelje, ohrovt, radič in endivijo. Spravimo tudi korenček, rdečo peso. Fižol obiramo do pojava prve slane. Čim dlje pustimo pozne vrtnine kot so pozno zelje, zelena, por, pozno korenje, listni in brstični ohrovt. Presajamo sadike čebule majskega srebrnjaka, z debelino svinčnika, saj se le tak lahko pred mrazom primerno razvije. Proti koncu meseca sadimo zimski česen.

Počasi prihaja jesen. Sadna drevesa so obložena s plodovi. Pobrali smo že poletne sorte, zorijo pa še jesenske in zimske. Plodove pobiramo sproti. Poškodovane, nagnite, črvive plodove odstranjujemo prav tako sproti, s tem zmanjšamo širjenje bolezni. Obiramo že dozorele jablane in hruške, ter jih shranjujemo v zabojčke. Shranjujemo samo zdrave plodove, čim boljše kvalitete.
Travo pod drevesi še kosimo. Po obiranju plodov tudi skrbimo za nevarnost škodljivcev, saj so napadena drevesa slabše pripravljena na zimski mraz.

Ker se vročina stopnjuje padavine so redke oziroma jih ni, prihaja do suše, zato pričnemo z namakanjem, saj so zdaj rastline v polni rasti. Da dosežemo kvaliteten pridelek moramo poleg namakanja rastline tudi redno dognojevati. Plodovke potrebujejo gnojilo z večjim deležem kalija in fosforja, kot ostale rastline. Poskrbimo za redno sprotno obiranje plodov paprike, paradižnika, kumar, jajčevca saj preprečimo porabljanje hranil za dozorevanje semen v plodovih. Še vedno lahko sejemo korenček, endivijo, radič, črno in belo redkev, kolerabico. Presajamo pa zeleno, por, cvetačo, endivijo in radič.

Sladki komarček in gomoljasti janež sejemo v drugi polovici julija. Pobiramo solato, korenček, rdečo peso, zelje, ohrovt, nizek in visok stročji fižol. Pospravimo jesenski česen, ter iz čebulčka gojeno čebulo, ob lepem vremenu. Ob vlažnem in toplem podnebju se na rastlinah predvsem kumarah pojavlja plesen, katere zatiramo s sistemičnimi fungicidi.

V primeru, da so tla zelo suha jih moramo pred setvijo dobro prepojiti z vodo in šele nato sejati rastline. Plodove rastlin v vročih dneh pobiramo v zgodnjih jutranjih urah, saj s tem rastlino ogrožamo najmanj.

Visoke poletne temperature ponavadi spremlja suša. Posledice suše lahko sadne rastline občutijo več let. Suši se izognimo z zalivanjem in namakanjem. Skrbimo za zaščito pred škrlupom in plesnim, ter jabolčnega zavijača. Od 20. julija do 20. avgusta opravljamo poletno rez. S poletno rezjo osvetljujemo drevesno krošnjo, kar omogoča boljše obarvanje plodov. Pri tej rezi odstranimo odvečne veje, bohotivke, ter upogibamo veje. 

Obiramo maline, jabolka, breskve, marelice, zgodnje hruške. Po obiranju malin, grm malin porežemo in razredčimo. Ta mesec se že opazi kako velik bo končni pridelek. Redno obdelujemo prostor pod drevesi.