Sirotka zdravi, krepi in čisti organizem. Uporabljajmo jo v vsakodnevni prehrani.

Sveža sirotka je najkakovostnejši del mleka, z zelo kakovostnimi beljakovinami in drugimi koristnimi snovmi. Množično se uporablja za prehranske dodatke za športnike. Cenjena je zaradi svoje bogate sestave, saj vsebuje do pet odstotkov laktoze, okoli 0,5 odstotka rudnin, med slednjimi največ kalija, vitamine, predvsem B skupine, to je B1, B2, B6 in B12, približno en odstotek kakovostnih beljakovin in le malo maščob, okoli 0,4 odstotka, pa tudi zdravju izredno koristne mikroorganizme.

Sirotka pomaga krepiti odpornost našega telesa in sluznice dihal, izboljšuje počutje. Pomaga pri obnovi črevesne flore. Vse bolj je priljubljena za izvajanje očiščevalnih kur (od tedna do treh tednov, na dan popijemo vsaj en liter sirotke).

Sirotko lahko uporabimo tudi v domačem gospodinjstvu za pripravo raznih jedi, pudingov, kuhanje riža, peko domačega peciva, pripravo sadnih krem, za polnovreden zajtrk z žitnimi kosmiči ali za dodatek k sadnim jedem.

Sirotka je bazična in ima veliko kalcija, učinkuje blagodejno na naše telo in jo lahko uživamo vsakodnevno. V zakisanem organizmu vzpostavlja ravnovesje  med kislim in bazičnim. Najbolje je, da popijemo en deciliter na tešče in nato to ponovimo še nekajkrat čez dan. Pitje sveže sirotke se priporoča pri prehladih, proti visoki vročini, pri vnetju na črevesju, vnetju želodčne sluznice, težavah z jetri in podobno.

Zelo koristno je svežo, neprekuhano sirotko uživati s polento, proseno ali ajdovo kašo in kosmiči. Če jo primešamo kuhani in nekoliko ohlajeni proseni kaši, je še posebej očiščevalna, spodbuja in krepi naravno obrambo telesa in v telesu vzpostavi primerno črevesno floro. Iz telesa namreč sirotka odstrani tiste bakterije, ki povzročajo vretje in razna vnetja.

Kisava je še bolj odvajalna in očiščevalna od sirotke. To je mlečnokislinska sekundarna sirotka, ki vsebuje mlečno kislino in zaradi te še močneje učinkuje na telo, medtem ko je v sveži sirotki ni. Za kisavo velja, da je zelo odvajalna, precej bolj kot sirotka, ima tudi izrazitejši okus in močneje učinkuje na organizem, vsebuje rudnine in vitamine, nima pa več beljakovin. Zaradi živih mikroorganizmov učinkuje zelo podobno , vendar precej močneje kot industrijski probiotični napitki. Zato s kisavo lahko naredimo podobno očiščevalno krepčilno kuro kot s sirotko. Kisava v našem telesu še močneje spodbuja delovanje ledvic in jeter in pospešuje izločanje škodljivih snovi iz telesa, učinkuje protibakterijsko, protiglivično in razkuževalno.

Svežo sirotko lahko v hladilniku hranimo do pet dni, potem pa se začne kisati in dobi lastnosti kisave, kar pomeni, da potem vsebuje še več mlečnokislinskih bakterij, koristnih za zdravje. Kisava je uporabna skorajda trajno, saj se zlepa ne pokvari, če jo pravilno hranimo v hladnem prostoru, najbolje v hladilniku.

Iz sveže sladke sirotke se dela t.i. sirotka v prahu, ki se dodaja raznim jedem oz. slaščicam, sirotkin sladkor, razne beljakovinske prehranske dodatke oz. sirotkine beljakovine za športnike itd.

SIROTKINA ZELENJAVNA JUHA
Sestavine:

•     1 l sirotke
•     1 dl jušne osnove
•     2 korenčka
•     1 večja čebula
•     4 stroki česna
•     2 vejici peteršilja
•     1 žlica oljčnega olja
•     1 skodelica kisle smetane

Priprava
Sirotka je tekočina, ki ostane pri predelavi mleka v sir. Za sledečo jed  potrebujemo 1 liter preostale sirotke in že pripravljeno poljubno jušno osnovo.

Korenje z nožem ostrgamo, operemo in zrežemo na tanke kolobarje. Čebulo in česen olupimo in na drobno sesekljamo. Peteršilj operemo pod tekočo vodo, ga dobro otresemo in na grobo sesekljamo. V večjo posodo vlijemo malo oljčnega olja, na katerem med mešanjem popražimo čebulo in korenje. Predno prilijemo sirotko, na hitro popražimo še česen. Zalijemo s sirotko, solimo in dodamo še en dl jušne osnove. Na zmernem ognju kuhamo 20 minut, da se korenček zmehča. Proti koncu dodamo še peteršilj in vse skupaj premešamo. Juho odstavimo z ognja in jo pustimo 15 minut, da se nekoliko ohladi. Po tem času v juho vmešamo še kislo smetano. Juho postrežemo takoj, ali pa jo popolnoma ohladimo in postrežemo hladno.

Na dan bi morali zaužiti 5 do 7 porcij polnovrednih žitnih zrn, kar se sliši ogromno, vendar to ni težko, ker je standardna mera majhna. Poglejmo nekaj tipičnih porcij:

• 1 rezina kruha, 1 majhna žemljica,
• 1/2 skodelice kuhanih žitaric, riža ali testenin,
• 5 ali 6 majhnih keksov (krekerjev),
• 1 majhen kos pite,
• 1 majhna tortilja,
• 3 kosi riževega ali koruznega peciva,
• 1/2 navadne štručke ali 1/2 štručke za hamburger,
• 1 porcija hladnih žitaric.

KORUZA
Je zelenjava, ki pravzaprav spada med žita. Koruza je edinstvena vrsta žita, saj vsebuje pet vrst karotenoidov: betakaroten, alfakaroten, betakriptoksantin in lutein/zeaksantin. Pomembne količine teh snovi vsebuje samo rumena koruza, medtem, ko jih bela koruza nima.


SUPER NADOMESTEK: LANENA SEMENA
So najboljši nadomestek ovsa in vsestranski zaklad hranilnih snovi, kot so: vlaknine, beljakovine, magnezij, železo in kalij. Posebno pozornost si zaslužijo, ker so najboljši rastlinski vir omega-3 maščobnih kislin. Omenimo še rastlinske estrogene - lignine, ki varujejo telo pred nastankom raka dojk.


SUPER NADOMESTEK: PŠENIČNI KALČKI
Pšenični kalčki so zarodki pšeničnega zrna, ki še ni bilo kuhano, mleto ali oluščeno in vsebujejo ogromno hranilnih snovi. Pšenični kalčki so, tako kot laneno seme, eden izmed redkih rastlinskih virov omega-3 maščobnih kislin. Vsebujejo tudi fitosterole, ki imajo pomembno vlogo pri zaviranju vpijanja holesterola. Enostavno jih lahko potresemo po ovseni kaši, jogurtu, dodamo jih k palačinkam, pecivu ali kruhu.

Oves vsebuje:

• malo kalorij,
• veliko prehranske vlaknine,
• beljakovine,
• magnezij,
• kalij,
• cink,
• baker,
• mangan,
• selen,
• tiamin,
• rastlinske hranilne snovi (polifenole, fitoestrogene, lignin, inhibitorje proteaz),
• vitamin E.

Oves odlično vpliva na zdravje, ker nas varuje pred boleznimi (koronarna srčna bolezen, rak), poleg tega pa je tudi poceni, lahko dostopen in preprosto ga je vključiti v prehrano. Že samo skodelica ovsa ali njegovega nadomestka na dan bo ohranjala naše zdravje. Če si ga pripravimo za zajtrk, nas ''oboroži'' z energijo za ves dan, saj je tudi odličen vir kompleksnih ogljikovih hidratov. Oves vsebuje dvakrat toliko beljakovin kot rjavi riž. Je tudi bogat vir tiamina, železa, selena in vsebuje rastlinske hranilne snovi, ki vzbujajo upanje za omejevanje nastanka srčnih bolezni in nekaterih vrst raka.


OVES IN KRVNI SLADKOR
Betaglukan je topna prehranska vlaknina v ovsu, ki znižuje holesterol in je dobra za ljudi, ki imajo sladkorno bolezen tipa 2.


FITONUTRIENTI V OVSU
Raziskovalci odkrivajo novosti o rastlinskih hranilnih snoveh (fitonutrientih) v žitnih zrnih in njihovih učinkih na preprečevanje nastanka bolezni. Ovseni kalčki in kosmiči vsebujejo koncentrirano količino rastlinskih hranilnih snovi, vključno s kafeično in ferulično kislino. Slednja je obetajoča pri preprečevanju nastanka raka na debelem črevesu pri živalih. Ferulična kislina je močan antioksidant, ki uničuje proste radikale in tako varuje telo pred škodo oksidacije.