NADZOR V EKOLOŠKEM KMETIJSTVU

Nadzor in potrjevanje

Vsak, ki prideluje oziroma predeluje ekoživila in jih kot taka tudi označuje, se mora prijaviti pri pooblaščeni organizaciji. To zahteva in ureja splošno veljavna zakonodaja Evropske unije (posebna uredba za ekološko kmetijstvo in živila) kot tudi slovenska zakonodaja (zakon o kmetijstvu ter Pravilnik o pridelavi in predelavi ekoloških pridelkov in živil iz l. 2001).
V Sloveniji sta trenutno (marec 2005) dve taki organizaciji, ki jima je pooblastilo za nadzor ekokmetovanja dalo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Stroške nadzora plača pridelovalec oziroma predelovalec. Nadzorna organizacija na vsakem obratu (kmetija, predelovani obrat, uvoznik…) najmanj enkrat letno opravi natančen pregled dela in obveznih zapiskov, ki je praviloma nenapovedan. Poleg tega nadzorne organizacije izvajajo tudi dodatne nenapovedane preglede. Če se pojavi sum, da so na neki kmetiji uporabili nedovoljeno sredstvo, nadzornik odvzame vzorce rastlin in tal kot morebitno dokazno gradivo.
 

Sankcije

Obrate, ki kršijo standarde oziroma predpise, kaznujejo. Kazni (sankcije) so odvisne od resnosti kršitve, od obveznem dodatnem nadzoru na stroške obrata do izključitve obrata iz sistema ekološkega kmetovanja (obrat izgubi oz. ne dobi potrdila – certifikata o ekološki pridelavi).
 

Postopek nadzora

Pri nadzoru postopkov oziroma procesov na kmetiji / obratu pregledajo celoten potek gospodarjenja na kmetiji oziroma predelave na živilskem obratu. Sem sodi obhod kmetije s pregledom njiv, pašnikov, hlevov, skladiščnih prostorov kot tudi morebitnih predelovalnih ali prodajnih mest. Poleg tega nadzor zajame tudi podatke o količinah pridelkov in jih primerja s krmnimi obroki, količinami v skladiščih ter količinami za prodajo. V bistvu pri nadzoru preverjajo, ali se na kmetiji oz. obratu nahajajo le dovoljena sredstva in ali so podatki kmeta oziroma vodje obrata pravilni in sprejemljivi.
 

Dokumentacija

Za učinkovit nadzor je zelo pomembno, da so na kmetiji oz. obratu na voljo vsi potrebni dokumenti in zapisi. To za kmetije in obrate večinoma pomeni dodatno delo in napor, vendar pa hkrati omogoča tudi večjo preglednost gospodarjenja. Tako morajo na primer tudi kmetije, pri katerih knjigovodstvo ni obvezno, razpolagati s popolno zbirko računov. Natančno je treba zapisati vse ukrepe oskrbe in gnojenja, dokazljivi morajo biti tudi krmni obroki in količine končnemu porabniku prodanih pridelkov.
Tudi izdelke, ki prihajajo iz držav zunaj Evropske unije, preverijo evropske ali s strani EU priznane domače nadzorne organizacije. Uvožena živila so lahko označena kot ekološka šele tedaj, ko je neka evropska nadzorna oblast potrdila, da so izpolnjeni evropski standardi za ekološko kmetijstvo.
 

Zakonodaja

Predpisi, ki urejajo ekološko kmetijstvo v Sloveniji so: 

• Pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil (Uradni list RS, št. 128/06, 21/07 - popr., 37/07)
• Pravilnik o določitvi območij v Republiki Sloveniji, ki so primerna za ekološko čebelarjenje (Uradni list, št. 52/03),
• Evropska Uredba sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov in razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 2092/91