• Plodovi podeželja
  • Plodovi podeželja
  • Sončna tržnica
  • Sončna tržnica

Glede na vrsto organizmov, ki jih zatirajo, delimo fitofarmacijska sredstva na:

  • akaricide - za zatiranje pršic,
  • insekticide - za zatiranje žuželk;
    naprej se natančneje razdelijo glede na razvojni stadij žuželk, na katerega delujejo ali na vrsto žuželk, ki jo uničujejo: 
    • ovicidi- za uničevanje jajčec,
    • larvicidi - za zatiranje ličink,
    • adulticidi- za zatiranje žuželk in pršic,
    • aficidi- za zatiranje listnih uši,

       

  • fungicide - za zatiranje glivic, povzročiteljic rastlinskih bolezni;
    te dalje delimo glede na vrsto parazitov, proti katerim jih uporabljamo: 
    • venturicidi- za zatiranje glivic rodu Venturia, ki povzročajo škrlup,
    • tileticidi- za razkuževanje semen proti trdi sneti,

  • baktericide - za zatiranje bakterij,
  • nematocide ali antihelmintike - za uničevanje nematod,
  • herbicide- za zatiranje plevelov;
    te natančneje razvrstimo;

    • arboricidi- za zatiranje olesenelih rastlin- grmov in dreves,
    • silvicidi - za uničevanje gozdnih kompleksov,
    • defolianti - za sušenje listja (za lažje obiranje),
    • desikanti - za sušenje rastlin,
    • graminicidi - za zatiranje trav,
    • algicidi - za zatiranje alg in podobno

       

  • moluskicide ali limacide- za zatiranje polžev,
  • rodenticide - za zatiranje glodavcev:
    delimo jih glede na vrsto glodavca: 

    • raticide- za uničevanje podgan,
    • muricide- za uničevanje miši,

  • sinergisti - so dodana sredstva, katera izboljšujejo delovanje aktivnih snovi,
  • repelenti ali repulzivni pripravki, ki odvračajo škodljive organizme,
  • fiziotropi ali regulatorji rasti, ki uravnavajo rast in razvoj rastlin,
  • dodatna sredstva, ki izboljšujejo fizikalna svojstva pripravkov.


Naši dedje in pradedje so uporabljali bolj enostavna zaščitna sredstva, to so bila znana:

  • Žvepleni pripravki,
  • Bakrovi pripravki - Kuprablau, Bakrena brozga,
  • Živosrebrni pripravki - Živosrebrni fungicidi


Vir: Wikipedia, prosta enciklopedija

Povsem običajno je, da se trudimo, da bi naši pridelki v vrtu in sadovnjaku izgledali čim lepši, da bi bili čim bolj hranilni in seveda zdravi. Vendar te tri stvari dostikrat ne korakajo z roko v roki. Včasih se je na račun kvalitete in zdravja potrebno odreči lepoti, včasih najbolj zdrava hrana ni najbolj okusna. Za doseganje ravnovesja smo prisiljeni uporabiti zaščitna sredstva, saj po naši hrani posegajo tudi škodljivci in jo napadajo razne bolezni. Poznamo več načinov, kako se lotiti zaščite in zdravljenja, mi pa poskusimo to storiti s čim bolj naravnimi metodami, da okolju ne povzročamo stranske ali dodatne škode.
 

Mehanska zaščita rastlin

Prednost tega načina je, da te metode ponavadi niso drage in da vaših rastlin ne škropite s kemičnimi pripravki. Včasih moramo uporabiti dobršno mero iznajdljivosti in improvizacije.

Čez sadno drevje na primer razpostremo velike mreže, ki preprečujejo pticam, da bi nam pojedle sadeže. Flisi ali mreže za zelenjavo ščitijo mlade rastline pred mrazom in nekaterimi škodljivci. Posebne ograje služijo za obrambo pred polži, traki iz staniola inptičja strašila odganjajo ptice, žična mreža pa varuje rastline pred divjadjo. Obrnjene steklenice brez dna, zakopane v zemljo, pa odganjajo voluharja. 

Nekatere škodljivce ujamemo s pastmi (vabami) ali lepilnimi trakovi. S posipavanjem kamene mokelesnim pepelom alipripravki iz alg se lahko odkrižamo nadležnih uši, bolhačev, mušic in koloradskih hroščev. Škodljivce lahko odstranimo še na druge načine, z odžaganjem napadene drevnine,škropljenjem z vodo ipd. 



Biološka škropiva

Biološka škropiva temeljijo na rastlinskih strupih ali naravnih mineralnih oljih, vendar so nekatera od njih zelo strupeni tudi za ljudi.

Recepte za biološka škropiva najdete v številnih priročnikih. Proti ušem lahko uporabimo učinkovito škropivo, ki si ga naredimo sami: 


  • 200 g mazavega mila in 1/4 l špirita zmešamo z 10 litrov vode in z nerazredčeno tekočino poškropimo napadena mesta.
  • Kopriva (1 kg svežih listov na 10 kg vode, pustimo stati 4-5 dni, škropimo razredčeno 1:10) prav tako deluje proti listnim ušem

S pripravkom iz česna in čebule škropimo preventivno proti glivicam. 500 g pripravka damo v 10l vode in prekuhamo, škropimo razredčeno 1:10.



Kemična sredstva za zaščito rastlin

V domačem vrtu se s kemičnimi škropivi škodljivcev lotimo le v skrajnem primeru. Če jih že uporabimo, pa čim manj, koliko je le mogoče.

V vsakem primeru moramo upoštevati nekaj pravil: 


  • Škropiva imajo omejen rok trajanja.
  • Pazimo na količino uporabljenega škropiva.
  • Pred uporabo pazljivo preberemo navodila za uporabo in jih tudi shranimo.
  • Natančno se držimo navedenih količin in navodil za mešanje.
  • Pri delu se zaščitimo s primerno obleko (zaščitna očala, gumijaste rokavice, maska za usta itd.).
  • Po koncu dela posodo temeljito izperemo z aktivnim ogljem.
  • V močnem sonce ne škropimo, saj lahko poškodujemo rastline.
  • Pri delu uporabimo pravi nastavek in škropimo z nizkim tlakom, da dosežemo le tiste rastline, ki jim je pripravek namenjen.
  • Med škropljenjem ne uživamo hrane in pijače.

Podkategorije

Torek, 9. junij 2026    17:33:05

PRIJAVA

Prijava

Prijava

Uporabniško ime *
Geslo *
Zapomni si me

Za optimalno delovanje spletne strani uporabljamo piškotke. Z nadaljevanjem se strinjate z uporabo teh piškotkov.

- pravna podlaga (ZEKom-1)

- smernice informacijskega pooblaščenca

  Sprejemam piškotke.
Kaj so piškotki