Zemlja.si
Sončna tržnica IZOBRAŽEVALNE USTANOVE
Kmetijske, živilske in gozdarske šole v Sloveniji
Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta
Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo
DRŽAVNE USTANOVE
Gozdarski inštitut Slovenije
Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
Kmetijski inštitut Slovenije
Območni kmetijski zavodi
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS
Veterinarska uprava RS
Seznam državnih ustanov v spletu
Zavod za gozdove Slovenije
SUBVENCIJE
Slovenija
Državne pomoči s pomočjo ribištva in kmetijstva
Program razvoja podeželja 2007-13
Javna naročila
Evropa
Portal Evropske unije - Kmetijstvo
Pregled kmetijske politike
Veljavna zakonodaja
Evropska komisija - Kmetiiska politika EU in razvoj podeželja
Skupna kmetijska politika na dlani
Prihodnost kmetijstva v Evropi
Politika razvoja podeželja 2007-2013
Program razvoja podeželja 2014-2020
Pojem biomase opredeljuje vso organsko snov. Energetika obravnava biomaso kot organsko snov, ki jo lahko uporabimo kot vir energije. V to skupino uvrščamo: les in lesne ostanke (lesna biomasa), ostanke iz kmetijstva, nelesnate rastline uporabne za proizvodnjo energije, ostanke pri proizvodnji industrijskih rastlin, sortirane odpadke iz gospodinjstev, odpadne gošče oz. usedline ter organsko frakcijo mestnih komunalnih odpadkov in odpadne vode živilske industrije. V tem pomenu sodi biomasa med obnovljive vire energije.
Koristi energetske izrabe lesa
- zmanjšuje energetsko odvisnost države in lokalne skupnosti; finančna sredstva namenjena fosilnim gorivom ostanejo v državi oz. v lokalni skupnosti;
- zanesljiv, obnovljiv (trenutno posekamo manj kot 40% letnega prirastka) in sorazmerno poceni vir energije;
- lokalne socialno-ekonomske koristi: zaposlenost, razvojno gospodarske koristi, finančna sredstva namenjena nabavi energentov ostanejo doma, zmanjšuje socialno osamitev in omogoča enakomernejši razvoj podeželja;
- v primerjavi s tekočimi in plinastimi gorivi sta zelo varna transport in skladiščenje;
- zmanjšanje emisij CO2, praktično ni emisij SO2;
- izraba ostankov, ki bi sicer pomenili odpadek;
- gojenje energetskih rastlin (hitrorastočih vrst, npr. vrbe ali topola) na opuščenih kmetijskih površinah;
- ustreza načelu trajnosti (ob smotrni, učinkoviti in preudarni rabi bo lesa vedno dovolj);
- izboljšanje nege in kakovosti gozda, strukture gozda (pri listavcih pa jo je dolgoročno mogoče izboljšati z nego, zlasti z redčenji, s čimer bi bilo mogoče postopoma povečevati delež kakovostne hlodovine).
Za več informacij na temo biomase in energetske izrabe lesa kontaktirajte spodnje spletne povezave:
Druge uporabne povezave namenjene uporabnikom rekreacijske strukture v Sloveniji:
Življenje v lesenih hišah
Lesene hiše, narejene iz mogočnih brun so bile nekoč dom večine, ki so si lahko hišo privoščili. Hiša je bila varna, pozimi topla, poleti prijetno hladna… Domovina lesenih hiš je Skandinavija, kjer lesene hiše kljubujejo še tako divjemu podnebju. V 20. stoletju je postala moderna gradnja opečnih hiš, ki so nekako kazale življenjski standard lastnika. Umetno je prevladalo prepričanje, da lesene hiše ne kljubujejo zunanjih vplivom, kot je vlaga, sonce, UV… Na srečo to prepričanje ni prevladalo nad razumom. Z energetsko krizo je les kot gradbeni material prišel nazaj v veljavo in gradnja lesenih hiš se hitro širi. Les je material, ki ohranja ne le naravo, temveč tudi zdravje človeka, ki z njim živi!
Zakaj lesena hiša?
Požarna in potresna varnost
Seveda se mnogi potencialni lastniki lesenih hiš sprašujejo, kaj pa ogenj. Les je res gorljiv material, vendar v primerjavi z betonom in jeklom prevzame večje požarne obremenitve - kasneje popusti. To pomeni, da v primeru gorenja, lesena stavba poogleni, vročina pa se istočasno ne prenaša. V praksi to pomeni, da je rešitev ljudi in dobrin iz goreče lesene hiše mogoča in veliko lažja, kot iz klasično grajene hiše. Najpomembneje pa je, da se pri gorenju ne ustvarjajo strupeni plini, ki so najpogostejši vzrok smrti pri požarih!
Lesene hiše imajo tudi visoko stopnjo potresne varnosti, saj je klasična zidana hiša cca 3-krat težja! Tako je potresna sila na objekt sorazmerno manjša, škoda, ki pri potresu nastane pa minimalna.
Klima v leseni hiši
Varčnost
Z leseno hišo dobimo energetsko učinkovito domovanje. Les je odličen toplotni in zvočni izolator, zato so lastnosti lesa zagotovo na prvem mestu med prednostmi, ki jih ponujajo leseni objekti. Stene lesenih hiš toploto absorbirajo in akumulirajo, kar pomeni, da se naš dom veliko prej segreje in počasneje ohlaja. Prihranek v ogrevanju znaša po podatkih institucije National Bureau of Standards (NBS – ZDA) v primerjavi s klasično hišo med 20 in 30 odstotki.
Več si lahko preberete tukaj!
Ekologija
Lesena hiša je lahko sodobna, velika, moderno zasnovana hiša, ki stanovalcem omogoča zdravo in naravno bivanje - življenje v stiku z naravo! Les je ogrodje vsakega zdravega doma, zato je zaradi svojih značilnosti med gradbenimi materiali nesporno najbolj ekološki!
Lesene hiše prispevajo k manjšim podnebnim spremembam, saj les akumulira CO2, ki bi se drugače z gorenjem sproščal v okolje in povzročal učinek tople grede.
Število družin, ki želijo živeti v zdravi mikro klimi, se povečuje. Zdrav način bivanja in pozitivni vpliv na naše počutje so odgovori za življenjski nakup!
Kje se nahajajo?
Pohodniške poti so razdeljene v štiri geografsko zaključene sklope. V vodniku so zraven poteka in opisov tudi znamenitosti, ki jih srečate na poti, ter točke, kjer se je možno okrepčati.
25 poti najdete v štirih rubrikah:
Občine: Destrnik, Hajdina, Kidričevo in Mestna občina Ptuj
Znamenitosti: Ptuj – mesto muzej, I. mitrej na Spodnji Hajdini, cerkev sv. Roka, cerkev sv. Martina na Zgornji Hajdini, staro vojaško pokopališče s kapelico v Kidričevem, zbirka podeželja v Starošincah
Občine: Cirkulane, Dornava, Gorišnica, Juršinci, Markovci, Mestna občina Ptuj, Videm, Zavrč
Znamenitosti: Puhov muzej, dvorec Dornava, Dominkova domačija v Gorišnici, ribnika v Podvincih,Krajinski park Šturmovci, grad Borl, dvorec Zavrč, cerkev device Marije v Zavrču, kurent ali korant
Občine: Cirkulane, Podlehnik, Videm
Znamenitosti: Dravinjski vrh – cerkev sv. Janeza, Etnografski muzej Velika Varnica
Občini: Majšperk, Žetale
Znamenitosti: Ptujska gora s cerkvijo Matere božje, pragozd Donačka gora, Vukova domačija v Dobrini, cerkev Marija tolažnice na Brezju pri Žetalah
Vodnik lahko kupite po simbolični ceni 1 EUR.
Več informacij: mag. Uroš Vidovič
tel. (02) 771 11 22
GSM 040 364 727
Pohodniške poti so razdeljene v štiri geografsko zaključene sklope. V vodniku so zraven poteka in opisov tudi znamenitosti, ki jih srečate na poti, ter točke, kjer se je možno okrepčati.
25 poti najdete v štirih rubrikah:
Ptuj z okolico in osredje Slovenske gorice
vzorec: Ptujska kulturna potObčine: Destrnik, Hajdina, Kidričevo in Mestna občina Ptuj
Znamenitosti: Ptuj – mesto muzej, I. mitrej na Spodnji Hajdini, cerkev sv. Roka, cerkev sv. Martina na Zgornji Hajdini, staro vojaško pokopališče s kapelico v Kidričevem, zbirka podeželja v Starošincah
Slovenske gorice, Ptujsko polje in Haloze – vzhodni del
vzorec: Podgorci – Osluševci – Formin – Grad BorlObčine: Cirkulane, Dornava, Gorišnica, Juršinci, Markovci, Mestna občina Ptuj, Videm, Zavrč
Znamenitosti: Puhov muzej, dvorec Dornava, Dominkova domačija v Gorišnici, ribnika v Podvincih,Krajinski park Šturmovci, grad Borl, dvorec Zavrč, cerkev device Marije v Zavrču, kurent ali korant
Haloze – osrednji del
vzorec: Mustrova potObčine: Cirkulane, Podlehnik, Videm
Znamenitosti: Dravinjski vrh – cerkev sv. Janeza, Etnografski muzej Velika Varnica
Haloze – zahodni del in Donačka gora
vzorec: Stoperce – Čermožiše – Rudijev domObčini: Majšperk, Žetale
Znamenitosti: Ptujska gora s cerkvijo Matere božje, pragozd Donačka gora, Vukova domačija v Dobrini, cerkev Marija tolažnice na Brezju pri Žetalah
Vodnik lahko kupite po simbolični ceni 1 EUR.
Več informacij: mag. Uroš Vidovič
tel. (02) 771 11 22
GSM 040 364 727
