SUPERŽITARICA KVINOJA

V zadnjem času na popularnosti pridobiva kvinoja, žitarica, ki izvira iz južnoameriških Andov. Prehranski strokovnjaki so to rastlino, ki so jo za prehrano uporabljali že starodavni Inki, znova odkrili po zaslugi njenih izjemnih lastnosti. Kvinoja vsebuje veliko beljakovin, tudi čez 20 odstotkov (riž jih ima 7,5) kar je veliko več, kot jih ima katera koli druga žitarica. Poleg tega so beljakovine v kvinoji zelo kakovostne, saj imajo mnogo aminokislin, lizina, metionina in cisteina. Kvinoja vsebuje tudi škrob, sladkorje, olje (pomembno linolno kislino), vlaknine, minerale in vitamine. Je lahko prebavljiva in ima odličen okus. Kvinoja v zrnih je skuhana v 15 minutah. Primerna je tudi kot prehrana za majhne otroke in dojenčke. Lahko pripravite tako kot rižoto ali pa jo zgolj skuhate v slani vodi.

lat.: Chenopodium quinoa, Quechua kinwa

VSEBUJE: semena, velika kot gorčica imajo podobno vsebnost kot amarant, je brez glutena. Vsebuje mnogo beljakovin in mineralov, ima več magnezija in železa kot druge žitarice.

POSEBNOSTI: je pseudo-žitarica, in ni zelo poznana; v 16. stoletju je bilo sajenje quinoe in amaranta prepovedano.

DELOVANJE: V semenski kapsuli so grenki saponini, ki varujejo rastlino pred škodljivci, škodujejo pa tudi človeku, zato je v prodaji že oluščena in oprana quinoa, ki tudi ni več grenka. Ni pa poznano koliko saponinov ostane po tem postopku čiščenja; s pregretjem lahko uničimo še 1/3 teh saponinov. Otročkom do 2. leta starosti se ne priporoča uživanje izdelkov iz quinoje, ker je možno, da se nahajajo v njih še sledi teh saponinov. Tudi odrasli naj operejo quinojo pod tekočo vročo vodo; Inki so uporabljali Quinojo kot sredstvo proti vnetju grla.
Primerna je za bolnike s celiakijo.

UPORABA: listi, ki vsebujejo mnogo mineralnih snovi se uživajo kot zelenjava ali solata. Zrnje se ne namaka, po vročem pranju, se zrnje počasi kuha rahlo posoljeno, približno 20 minut. Uporablja se namesto riža, v juhi, kot priloga, mineštra ali v kruhu.